Priprava korenskega datotečnega sistema

Če hočete to storiti na težji način, z ukazom ls -l ugotovite višje (major) in nižje (minor) številke naprav za želene naprave in jih naredite na disketi z uporabo ukaza mknod.

Kakorkoli že naredite datoteke gonilnikov naprav, preverite, ali ste na disketo namestili datoteke gonilnikov naprav, ki jih potrebujete. Na primer, ftape uporablja datoteke gonilnikov naprav za tračne enote, zato boste morali prepisati vse te datoteke gonilnikov naprav, če nameravate po zagonu s pripravljene diskete uporabljati tračno enoto.

Upoštevajte, da vsaka datoteka gonilnikov naprav porabi eno vozlišče in vozlišč lahko hitro zmanjka, kar še posebej velja za datotečne sisteme na disketah. Zato boste morali skrbno izbrati, katere datoteke gonilnikov naprav vključiti na disketo. Če npr. nimate diskov SCSI, lahko mirno izpustite vse datoteke /dev/sd*; če ne nameravate uporabljati serijskih vrat, lahko izpustite /dev/ttyS* itn.

Če se ob pripravi korenskega datotečnega sistema izpiše sporočilo No space left on device (Na napravi je zmanjkalo prostora), ukaz df pa pokaže, da je prostor še na razpolago, vam je zelo verjetno zmanjkalo vozlišč. Porabo vozlišč lahko ugotovite z ukazom df -i.

Vsekakor pa naj bodo vključene naslednje datoteke iz tega imenika: console, kmem, mem, null, ram0 in tty1.

        ls -ltru

Kot poroča avtor, je število nastavitvenih datotek na korenski disketi oklestil na 15. Na ta način je mogoče prihraniti nekaj dela z razdelitvijo na tri množice datotek:

1. Datoteke, ki jih je treba posebej nastaviti za zagonsko/korenski sistem:

   1. rc.d/* -- skripti za zagon sistema in spremembe načinov delovanja

   2. fstab -- seznam datotečnih sistemov, ki jih je mogoče pritrditi

   3. inittab -- parametri za proces init, prvi proces, ki steče ob zagonu.

   4. gettydefs -- parametri za proces init, prvi proces, ki steče ob zagonu.

2. Datoteke, ki jih je potrebno le ``počistiti'' za uporabo na zagonskem/korenskem sistemu:

   1. passwd -- seznam uporabnikov, domačih imenikov itd.

   2. group -- uporabniške skupine.

   3. shadow -- gesla uporabnikov. Ni rečeno, da jo imate.

   4. termcap -- zbirka podatkov o zmožnostih terminala.

   Če je varnost pomembna, bi morali biti datoteki passwd in shadow okleščeni. Na ta način ne razširjamo naokrog uporabniških gesel brez potrebe, obenem pa ob zagonu z diskete onemogočimo neželene prijave.

   Prepričajte se, da datoteka passwd vsebuje vsaj sistemskega upravitelja (root). Če nameravate omogočiti dostop tudi drugim uporabnikom, poskrbite, da obstajajo tudi njihove lupine in domači imeniki.

   termcap, zbirka podatkov o terminalu, je običajno dolga več 100 kB. Različica za zagonsko/korensko disketo naj bi bila toliko okleščena, da vsebuje samo terminal(e), ki ga (jih) uporabljate, to pa je ponavadi samo vnos linux ali linux-console.

3. Ostalo. Ker trenutno delujejo, jih avtor pusti pri miru.

Poleg tega je potrebno nastaviti dve datoteki in izkaže se, da je njuna vsebina presenetljivo kratka.

• rc naj vsebuje:

  #!/bin/sh /bin/mount -av /bin/hostname Kangaroo

  Poskrbite, da je izvršljiva (nastavljena dovoljenja za izvrševanje), da se prva vrstica prične z "#!" in da so vsa absolutna imena datotek pravilna. Ukaza hostname niti ni potrebno pognati, če ga, je izgled nekoliko prijaznejši.

• fstab naj vsebuje vsaj:

  /dev/ram0 / ext2 defaults /dev/fd0 / ext2 defaults /proc /proc proc defaults

  Prepišete lahko vnose z vaše obstoječe datoteke fstab, vendar ne bi smeli samodejno pritrditi kar vseh razdelkov trdega diska, zato zraven dopišite še ključno besedo noauto. Ko uporabljate zagonsko disketo, je vaš trdi disk namreč lahko poškodovan ali pokvarjen.

Datoteko inittab je potrebno preurediti tako, da vrstica s sysinit požene rc ali katerikoli osnovni zagonski skript boste že uporabili. Če nočete, da se uporabniki prijavljajo prek serijskih vrat, zakomentirajte vse vnose za getty, ki imajo na koncu vrstice vključeno napravo ttys ali ttyS. Vrata tty pustite, da se bo mogoče prijavljati prek konzole.

Minimalna datoteka inittab je videti nekako takole:

        id:2:initdefault:
        si::sysinit:/etc/rc
        1:2345:respawn:/sbin/getty 9600 tty1
        2:23:respawn:/sbin/getty 9600 tty2

Upoštevajte, da nekaterih programov ni mogoče prestavljati drugam, ker imajo drugi programi že vprogramirane (angl. hardcoded) poti do njih. Primer je /etc/shutdown, ki ima v sebi že vprogramirano pot do /etc/reboot. Če prestavite reboot npr. v /bin/reboot in nato poskusite pognati ukaz shutdown, vam to ne bo uspelo, ker shutdown ne bo našel datoteke reboot.

V tem primeru potrebujete datoteko libc-2.1.1.so. Do seznama preostalih potrebnih knjižnic se pride tako, da vsaki izvršljivi datoteki, ki jo želite vključiti na disketo, ugotovite njene odvisnosti z ukazom ldd. Na primer:

        % ldd /sbin/mke2fs
        libext2fs.so.2 => /lib/libext2fs.so.2 (0x40014000)
        libcom_err.so.2 => /lib/libcom_err.so.2 (0x40026000)
        libuuid.so.1 => /lib/libuuid.so.1 (0x40028000)
        libc.so.6 => /lib/libc.so.6 (0x4002c000)
        /lib/ld-linux.so.2 => /lib/ld-linux.so.2 (0x40000000)

Takšna nastavitev dovoli vsakomur popoln dostop do datotek in storitev. Če vam je iz kakršnegakoli vzroka varnost pri uporabi zagonskega diska pomembna, boste morali s trdega diska prepisati nekaj ali kar vse nastavitve za PAM v vaš korenski datotečni sistem. Pazljivo preberite dokumentacijo za PAM in prepišite vse potrebne knjižnice v imeniku /lib/security v vaš korenski datotečni sistem.

Na zagonsko disketo morate dodati tudi /lib/libpam.so. Vendar to že veste, saj ste datoteki /bin/login z ukazom ldd preverili odvisnosti in to ugotovili.

Če nameravate z zagonskega diska tudi dostopati do omrežja, boste morda morali pripraviti bolj dovršeno datoteko nsswitch.conf. Za več podrobnosti si oglejte priročniško stran za nsswitch. Ne smete pozabiti na datoteko /lib/libnss_, storitev.so.1 za vsako storitev, ki jo določite.