2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?

teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix. Je izdelek Thomasa Esserja, < te@informatik.uni-hannover.de>. V izdaji teTeXa za Linux tečejo samo izvedljivi programi v Linuxu, pisave pa so podane v obliki, uporabni v sistemu teTeX za Linux. (Razdelki o namestitvi teTeXa se osredotočajo na različico Linuxa za i386. Za namestitev teTeXa v MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le zamenjava ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.) Ostanek kode, TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo različnimi stroji.

Poleg izvedljivih programov distribucija obsega popoln paket TeXa in LaTeXa, metafont in njegovo izvirno kodo, bibtex(1), makeindex(1) in vso dokumentacijo ... več kot 4 megabajte je je. Dokumentacija pokriva vse, kar morate vedeti kot začetnik. Torej le namestite vse dokumente. Ne le zato, ker bi jih hoteli vse prebrati, temveč tudi zato, ker dokumenti že sami ponujajo veliko zgledov ,,žive`` kode za TeX in LaTeX.

V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, če ne štejete prizadevanj, potrebnih za prenos distribucij prek FTP ali vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket. Če imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je treba še manj truda, da ga dobite in namestite.

TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze v Stanfordu. To je nizkonivojski stavni jezik, ki omogoča delovanje visokonivojskih paketov, kot je LaTeX. LaTeX je v bistvu le skupek makroukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej določen format dokumentov za končne uporabnike. Če so vam všeč formati, ki jih ponuja LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli naučiti programiranja v surovem TeXu. Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med zbirnikom in C-jem. Lahko imate hitrost in prožnost TeXa ali udobnost LaTeXa. To pa nas pripelje do naslednjega odgovora.

Odgovor: Pomešali ste vrstni red! Hočem vedeti, kaj natančno moram dobiti, če želim v svojem sistemu imeti TeX!

Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave dokumentov. Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvirne kode v predmetno kodo, ki se mora še vedno povezati. Vhodno datoteko pripravite s tekstovnim urejevalnikom -- kar ima večina ljudi za ,,urejanje besedil`` -- in stavite dokument iz vhodne datoteke s TeXom, da dobite od izpisovalne naprave neodvisno izhodno datoteko, imenovano datoteka .dvi.

Potrebujete tudi izhodne gonilnike za vaš tiskalnik in grafični zaslon. Ti izhodni gonilniki prevedejo izhod TeXa v datoteki .dvi tako, da se prikaže na vašem zaslonu ali papirju. To programje je splošno znano kot ,,dviware``. TeX, denimo, vpiše le zahtevo po določenih znakih. Delo prevajalnika izhoda .dvi pa je poiskati pravo pisavo za izpisovalno napravo, če je treba, ne glede na to, ali je to zaslon ali tiskalnik. Ta dodatni korak se vam morda zdi nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogoča dokumentom enak prikaz na različnih napravah brez spreminjanja izvirnega dokumenta.

Pravzaprav velik delež kompleksnosti TeXa in torej tudi LaTeXa izhaja iz njegove izvedbe različnih znakovnih sistemov in načinov, kako so te pisave določene. Velik napredek LaTeXa 2e glede na njegove prednike je način, kako uporabnik določa pisave, nekdanja Nova shema za izbiro pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glej razdelka ,,Znaki in znakovni slogi`` in ,,Uporaba postscriptnih znakov``.)

V distribuciji teTeXa je priloženo približno ducat standardnih pisav, kar je povsem dovolj, da začnete. Priložene so tudi datoteke .tmf (TeX Font Metric) z opisi razsežnosti znakov v naboru. Če potrebujete dodatne pisave, preprosto namestite izvirne datoteke za metafont. Pripomočki teTeXa za .dvi bodo samodejno priklicali metafont in spotoma naredili znake družine Computer Modern, ki jih potrebujete.

Mimogrede, črke besede ,,TeX`` so grške, tau-epsilon-hi. Ne gre za bratovščino, kakršne so v navadi po ameriških srednjih šolah, temveč za koren grške besede tehne, ki pomeni umetnost in/ali znanost. ,,TeX`` se izgovarja ,,teh``. Profesor Knuth v knjigi The TeXBook (glej spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako, da se rima z ,,yecch`` in še: ,,Če se postavite pred monitor in pravilno izgovorite ,TeX`, se bo zaslon orosil.``

Ko pišete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte standardno velikost črk ali makroukaz \TeX{} pri stavljenju. Tako se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.

Ko že govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delujejo v Linuxu -- nvi(1), jed(1), joe(1), jove(1), vi(1), vim(1), stevie(1), emacs(1), microemacs -- lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, če le urejevalnik bere in piše navadno besedilo po kodi ASCII (še bolje pa, če lahko bere in piše po kodi ISO 8859-2, znani tudi kot ISO Latin 2). Moja osebna izbira je različica urejevalnika GNU Emacs. Za to je več razlogov:

• Zaradi Emacsovih načinov za TeX in LaTeX posebna, samostojna ukazna lupina za TeX ni potrebna.
• Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za razliko od običajnih v ASCII.
• Emacs ima integrirano podporo hipertekstovnemu dokumentacijskemu sistemu texinfo in makeinfo.
• Emacs je široko podprt. Različica 19.34, na primer, je vključena v vse večje distribucije Linuxa.
• Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj namaže maslo na kruh.
• Emacs je prost.

Zbrati je treba veliko programja. Medtem se začnite ,,učiti`` TeXa in LaTeXa. Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav načrtovana kot dve ločeni enoti: izvedljivi program teTeX in skripti za ukazne lupine, kot se razširjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta sistem, toda distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society ali druge delujejo na veliko različnih platformah. Med zbiranjem datotek, ki jih potrebujete, lahko naredite nekaj premora, da poiščete dokumentacijo, ki jo boste potrebovali.

2.1 Viri nadaljnjih informacij

V internetu ali pri komercialnih založbah je na voljo veliko uporabniških priročnikov. Glede na število omemb, ki jih dobijo v Usenetovi novičarski skupini comp.text.tex, so najuporabnejša -- in dokončna -- komercialno dostopna besedila za začetnike:

• Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System, 272 strani. Če nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar vam močno priporočamo), bo to nepreklicno vaša referenca.
• Če morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je definitivna referenca za vas knjiga Donalda Knutha The TeXBook, 483 strani. Potrebovali jo boste tudi, če načrtujete izdelavo resnega razreda spisa, paketa ali pisanje makroukazov za LaTeX.
• The LaTeX Companion, avtorji: Michel Goosens, Frank Mittelbach in Alexander Samarin, 530 strani, je naprednejša od zgoraj omenjene Lamportove. Če se prvič srečujete s TeXom ali LaTeXom, se boste morda čutili izgubljene (jaz sem se). A ko morate dodajati razširitvene pakete kot PSNFSS (glej razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov``) ali bibtex(1), program za indeksirano bibliografijo, je ta knjiga ena najbolj cenjenih na trgu.

Na vašem najbližjem mestu CTAN lahko dobite zastonj naslednje sestavke v angleščini:

• Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl: The Not So Short Introduction to LaTeX2e, 69 strani. Ta čudoviti spis najdete na naslovu CTAN/packages/TeX/info/lshort/*. Lahko dobite različici spisa v obliki postscript ali DVI, pripravljeni na izpis, ali pravo datoteko za LaTeX. Na voljo je tudi nemška različica: lkurz.*. Pred zbiranjem dokumentacije si preberite datoteko README!
• A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study, Michael Doob, 91 strani. Ta spis najdete na naslovu CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex. Tu zveste vse najnujnejše, a manj kakor v zgoraj omenjenem sorodniku za LaTeX. Kljub temu vas bo pripeljal na isto mesto kakor priročniki za LaTeX. Če morate za svoje spise uporabljati navaden TeX, vam bo ta sestavek pojasnil veliko o kompleksnosti čistega TeXa in naredil njegovo uporabo skoraj preprosto.
• ,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik: Robert Kiesling. Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA samopromocija. Vendar naj bi vseeno vedeli, da je časopis IMPRINT prost, zapisan v ASCII in dostopen po e-pošti. IMPRINT se prikaže približno enkrat na mesec in pokriva širok razpon urejanja besedil in digitalnih slik na začetniški in napredni stopnji. Številne obdelane teme imajo posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem. Poudarek je na izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in tiskanega materiala. Na IMPRINT se naročite s kratkim, človeško berljivim sporočilom zame na naslov imprint@macline.com.
• The LaTeX Catalogue je zbirka podatkov, dostopnih paketov za LaTeX, zapisana v obliki za program bibtex(1), ki jo zbira in ureja Graham Williams. Vključena je v teTeX in najnovejše različice so dostopne v svetovnem spletu. Potrebujete paket, ki tiska okvire ali piše opombe ob rob? Tu boste našli ime in mesto ustreznega paketa. The LaTeX Catalogue je v vaši krajevni teTeXovi knjižnici v imeniku teTeX/texmf/doc/Catalog in na spletnem naslovu http://www.cbr.dit.csiro.au/~gjw/. Glej razdelek ,,Razširitveni paketi za LaTeX in drugi viri`` za nadaljnje podrobnosti o paketih za LaTeX.
• Priročnik za ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o ghostscriptu v njegovi knjigi PostScript & Acrobat/PDF: Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing. Dobite jo na domači strani ghostscripta (glej razdelek ,,Ghostscript V. 5.03`` ali z Merzove domače strani na http://www.muc.de/~tm/.

Seveda so na voljo še drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo različne poglede in različne teh sistemov z različnimi stopnjami zahtevnosti. Viri, ki jih citiram zgoraj, so najizčrpnejši, kar jih je v mojem dosegu in merijo na začetnike (ali skoraj začetnike).

Če vam gre zares za nohte, lahko v najbližji papirnici kupite spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene priročnike. Zelo čuden pojav pri tehnični dokumentaciji je, da je uporabnejša, če je natisnjena.

Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne opreme. Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Večina od njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekakšen mistični ,,Lokalni vodnik``. Ta in več sestavkov, ki so dodani teTeXu, skupaj sestavljajo malo manj mističen ,,Lokalni vodnik`` za namestitev in delovanje teTeXa v Linuxu.

Slovenski viri informacij

V slovenščini sta na voljo (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o TeXu in LaTeXu. Čeprav ne obravnavata novega LaTeXa 2e, vam lahko (sploh prva) rabita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi sta

• Vladimir Batagelj in Bojan Golli: Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX, DMFA & ZRSŠ, 1990;
• Marko Razpet: Sedi in piši z LaTeXom!, DMFA, 1991.

Slovenski uporabniki TeXa so združeni v neformalno združenje TeXCeH. Obiščite domačo stran združenja na spletnem naslovu http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm. Tam boste našli več podatkov o njegovem delovanju. Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci za TeX.

Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa dobite tudi v spisu Slovenian HOWTO Primoža Peterlina, http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/, ali v novičarski skupini news://news.repro.si/bbs.fido38.tex, ki se izmenjuje s TEX.38, konferenco BBS AdriaNeta.