TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po teTeXu za Linux: O namestitvi

3. O namestitvi

Vse večje distribucije Linuxa obsegajo pakirano različico teTeXa in vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih distribucij med seboj povečini niso združljive. Če poskušate namestiti teTeX iz druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste prav gotovo zmedli podatke o upravljanju nameščenih paketov v vašem sistemu. Ko nameščate teTeX, glejte spodnji razdelek, ki ustreza vaši distribuciji Linuxa.

Vsa navodila za nameščanje teTeXa, opisana v tem razdelku, so splošna in veljajo za vse različice Unixa, specifični sta le poglavji o Linuxu in FreeBSD.

Namestitev teTeXa je presenetljivo lahka za paket te velikosti. Ta sestavek pokriva le večje ameriške distribucije Linuxa, ker nisem imel časa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.

Vendar namestiti splošno distribucijo teTeXa ni nič težje, kakor namestiti pakete z Linuxom. Glej spodnji razdelek ,,Splošna distribucija s CTAN``.

Razmisliti bi morali o namestitvi splošne teTeXove distribucije iz arhivov CTAN, če:

Vaš sistem ne temelji na nobeni od standardnih Linuxovih distribucij.
V vašem sistemu nimate pravic upravnika sistema.
Hočete ali potrebujete čisto najnovejšo različico teTeXa ali LaTeXa.
Za polno namestitev na disku nimate dovolj prostora.
Želite namestiti teTeX nekam drugam, ne v podimenike imenika /usr.
Bi radi delili vašo teTeXovo namestitev z drugimi različicami Unixa ali drugimi platformami v omrežju. V tem primeru vam svetujem, da resno razmislite o namestitvi iz izvirne distribucije. Oglejte si razdelek ,,Namestitev izvirne distribucije`` v nadaljevanju.
Želite najnovejšo različico pisav Type 1 za teTeX. Te so prav tako v javni lasti in precej boljše kakor pisave, vključene v prejšnje izdaje.

Popolna namestitev binarne distribucije zasede 40-50 MB diska, za gradnjo distribucije iz izvirne kode pa potrebujete 75 MB prostora, zato pred začetkom preverite, ali imate dovolj prostora na disku. Ni vam treba imeti nameščenega prevajalnika gcc(1) ali okenskega sistema X Window System (čeprav vam X prav gotovo pomaga, saj si je veliko laže ogledovati spise na zaslonu). Vse, kar potrebujete, je urejevalnik, ki zna izdelati besedilo v navadni kodi ASCII (glej razdelek ,,Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?``.) Bi sploh lahko bilo še preprosteje?

Ghostscript V. 5.03 vam omogoča tiskanje dokumentov v postscriptu na nepostscriptnih tiskalnikih in ogled postscriptnih dokumentov na standardnih monitorjih VGA in zaslonih sistema X Window. Če imate postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali ghostscripta za tiskanje postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi več drugih zmožnosti, ki presegajo domet tega HOWTO.

APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov in vam močno olajša življenje z vašim tiskalnikom. Glej razdelek ,,APSFILTER``.

Informacije o namestitvi tiskalniškega strežnika (angl. printer daemon) in splošni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku ,,Tiskalniški strežnik lpd(8)`` in v spisu Printing HOWTO.

3.1 Splošna distribucija s CTAN, V. 0.4

Datoteke lahko dobite iz enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je zapisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN``. V spodnjih zgledih bomo datoteke pobirali iz arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.

Namestitev binarne distribucije

Minimalna namestitev

Najprej se priključite s FTP na ftp.tex.ac.uk in pojdite s cd v imenik ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/. Vzemite datoteki INSTALL.bin in install.sh in ju premaknite v najvišjenivojski imenik, v katerega želite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX, če nameravate namestiti teTeX v datotečni sistem /var.

Natisnite datoteko INSTALL.bin. Imejte ta izpis pri roki, saj opisuje, kako namestiti minimalno različico teTeXa. Za minimalno namestitev potrebujete 10--15 MB diskovnega prostora, a vam priporočamo, da namestite celoten paket teTeX, če je le mogoče.

Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz in ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz.

Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, v katerih so izvedljivi programi za teTeX. Izvedljive programe za vaš Unix najdete v imeniku ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/. Za Linux vzemite arhivsko datoteko:

ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz, če vaš sistem uporablja deljene knjižnice Linux ELF, ld.so(1) vsaj različice 1.73, in knjižnico clibs vsaj različice 5.09. Če ne, vzemite datoteko
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz, ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo starejši format statičnih knjižnic a.out.

Potem, upoštevajoč navodila v datoteki INSTALL.bin, izvedite ukaz

# sh ./install.sh

, ko ste v vrhnjem imeniku namestitve teTeXa. (Preverite, ali imate tam tudi arhivske datoteke s teTeXom, ki ste jih pravkar pobrali.) Čez nekaj časa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri paketi za teTeX. Če ste zadovoljni le z minimalno namestitvijo teTeXa, se ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte postopek. Glej razdelek ,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema teTeX.

Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoče pakete. V tem primeru si oglejte naslednji razdelek.

Popolna namestitev

Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete iz arhiva CTAN datoteke, navedene v prejšnjem razdelku, in še naslednje datoteke:

Vse te datoteke morajo biti v najvišjem imeniku, pod katerim hočete imeti nameščen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi tudi tukaj izvedite ukaz:

# sh ./install.sh

Osnovna nastavitev sistema

Skript install.sh ugotovi prisotnost posameznih arhivov in vam izpiše menu izbir. Edino, kar morate na tej stopnji nastaviti, je najvišjenivojski imenik, pod katerim želite namestiti teTeX z izbiro ,,D``. Seveda morate izbrati imenik, v katerega starševskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Če, denimo, nameščate teTeX v svoj domači imenik, boste navedli namestitveni imenik (angl. install directory) za teTeX kot /home/john.q.public/teTeX in ko se vrnete v glavni menu, izbrali ,,I`` za nadaljevanje namestitve. Pazite, da imenik morda že ne obstaja; namestitveni skript install.sh ga mora ustvariti sam.

Izbira, ki jo boste morda omogočili, je nastavitev imenika za ustvarjene pisave. Tudi če nameravate uporabljati le postscriptne raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda tu in tam obdelali datoteko, ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogočanje te izbire zahteva vnos imenika, ki naj ga uporablja. V starševskem imeniku morate imeti dovoljenja za pisanje. Če nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko napisali /home/john.q.public/texfonts. Če želite, da bodo lahko imeli vsi uporabniki sistema dostop do že ustvarjenih pisav, navedite tu splošno dostopen imenik kot npr. /var/texfonts. Vendar vam priporočam, da za to izbiro ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts, saj se vsebina tega lahko zbriše ob prvem vnovičnem zagonu računalnika in potrebne pisave se bodo morale zopet ustvariti.

Po določitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, določitvi različnih dovoljenj in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse postori install.sh, se bo program končal s sporočilom, da dodajte binarni imenik teTeXa v vašo okoljsko spremenljivko $PATH in imenike, v katerih imate strani referenčnega priročnika (za man) in datoteke za Info v okoljski spremenljivki $MANPATH in $INFOPATH. Dodajte, na primer, naslednje stavke

export PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

v svoj prijavni skript ~/.bash_profile, če uporabljate ukazno lupino bash(1), ali v svoj prijavni skript ~/.profile, če uporabljate drugo ukazno lupino.

Odjavite se in se znova prijavite, da boste zapisali nove okoljske spremenljivke. Potem se prepričajte o pravilnosti namestitve s tem, da poženete ukaz:

# texconfig confall

Nadalje lahko nastavite teTeX, da bo deloval z vašo posebno strojno opremo. Glej spodnji razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

Namestitev izvirne distribucije

Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvirne kode se prijavite s ftp na mesto CTAN, na primer na ftp://ftp.tex.ac.uk/, in poberite naslednje datoteke:

Preberite navodila v datoteki INSTALL.src, potem se s su prijavite kot upravnik sistema (root) in odpakirajte datoteke v imenike, za katere imate dovoljenja za branje, pisanje in izvajanje.

Ne pozabite uporabiti argumenta p za program tar(1) in spomnite se tudi preklicati izbiro noclobber ukazne lupine bash(1). To lahko storite s kontraintuitivnim ukazom

# set +o noclobber

Opozarjamo vas, da argument +o ukaza set prekliče spremenljivko; ravno nasprotno od tega, kar bi pričakovali.

Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz bo ustvarilo imenik ./teTeX. Dearhiviranje datoteke teTeX-src-0.4pl7.tar.gz bo ustvarilo imenik teTeX-src-0.4. Natisnite datoteko INSTALL.src in jo imejte pri roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd teTeX-src-0.4 in po navodilih iz datoteke INSTALL.src popravite ./Makefile. Nastaviti morate spremenljivko TETEXDIR, ki kaže na absolutno pot do starševskega imenika paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX imenika, v katerem ste odpakirali izvirno kodo in knjižnične arhive. Če, na primer, odpakirate arhive v svojem domačem imeniku, morate nastaviti TETEXDIR na

/home/john.q.public/teTeX

Druge izbire v datoteki Makefile so precej splošne. S prevajalnikom gcc(1) različice 2.7.2 ali poznejše vam ni treba narediti nobenih nadaljnjih prilagoditev, razen če imate nestandardne nastavitve prevajalnika in knjižnic ali želite, da bi prevajalnik delal nekatere dodatne optimalizacije ali iz kakega drugega razloga. Preverite, da so spremenljivke USE_DIALOG, USE_NCURSES in HAVE_NCURSES nastavljene pravilno za vaš sistem, saj program dialog potrebuje nameščeno knjižnico ncurses. Knjižnica ncurses(3x) je vključena v izvirno distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile delovale čisto v redu. Če ne morete prepričati knjižnice ncurses(3x), da bi se prevedla ali povezala, lahko texconfig(1) poženete tudi iz ukazne vrstice.

Če ste do te točke naredili vse pravilno, lahko napišete make world v najvišjem imeniku izvirne kode in se malce sprostite, medtem ko se gradijo izvedljive datoteke teTeXa. To lahko na počasnejših sistemih traja tudi nekaj ur.

Ko računalnik konča gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke $PATH, $MANPATH in $INFOPATH tako, da bodo vključevale tudi imenike s teTeXom. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko ~/.bash_profile, se torej v zgornjem primeru glasijo:

export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux" 
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man" 
export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

Spremenljivka $PATH se pri distribuciji izvirne kode razlikuje od tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot do binarnih datotek teTeX/bin/i386-linux namesto preprosto teTeX/bin kakor v binarni distribuciji.

Zdaj lahko poženete texconfig confall, da se prepričate, ali so poti pravilno nastavljene, in potem nadaljujete nastavljanje teTeXa kot pri binarni distribuciji. Glej spodnji razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

3.2 Distribucije Linuxa

Slackware 3.2

Najprej se s ftp povežite s svojim najbližjim arhivskim mestom za Linux. Moje je wuarchive.wustl.edu. Potem poiščite imenik z disketami distribucije Slackware. Na wuarchive.wustl.edu je to systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/. Mesta za Linux, ki zrcalijo metalab.unc.edu, bodo shranila te diskete v imeniku distributions/Slackware/slakware/. Popoln paket teTeX je vsebovan na disketah serije t distribucije Slackware. Poberite torej datoteke vseh devetih diskov t1 -- t9. Preverite, ali jih imate razvrščene. Datoteke shranite v ločenih podimenikih na disku, imenovanih t1 -- t9, ali pa na disketah, ki jih označite z oznakami od t1 do t9. Namestili jih bomo ročno.

To ni težko. Namestitveni program distribucije Slackware naredi potrebne imenike in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v distribuciji, kar vam pomaga pri odločitvi, ali naj ga namestite ali ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to tisto, kar bi tako ali tako morali storiti.

Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove distribucije teTeXa pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli boste veliko datotek s podaljškom .tgz. To je okrajšava za arhiv programa tar(1), stisnjen s programom gzip(1). Imena datotek zadoščajo omejitvi NS-DOS na 8 + 3 znake. Dosovske particije ali tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje teh datotek. Arhivi se tudi začnejo s črkami tb, td ali tm itd., kar je sestavljalčeva okrajšava za binarne datoteke za TeX, dokumentacijo za TeX, makroukaze TeXa in tako naprej. Za vas je ta razlika bolj akademska, saj boste namestili vse.

Preprosto zaženite Slackwareov pripomoček install. Ne delajte si skrbi z rekonfiguriranjem sistema, zato izberite postavko za dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvirni medij (diskete, particija diska ali CD-ROM), določite, da bi radi namestili datoteke serije t distribucije Slackware in da ne želite biti vprašani o ničemer več; preprosto namestite vse arhive s teh disket. Če nameščate z disket, vam bo program povedal, kdaj morate zamenjati disketo. Če nameščate z diska ali plošče CD-ROM, ni potrebna nobena vaša dodatna intervencija.

Ročna namestitev za Slackware

Te vrstice so za tiste, ki bi radi iz tega ali onega razloga ročno namestili teTeX iz distribucije Linuxa Slackware.

Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete, označene s t1--t9. Priklopite disketo t1 z ukazom

# mount /dev/fd0 /mnt

, če imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko namesto /mnt uporabite katerokoli točko priklopa, to pač upoštevajte v nadaljevanju.

Najprej boste želeli narediti vrhnji imenik za teTeX. Notranje poti teTeXa so sicer določene relativno glede na njegove izvedljive datoteke, vendar je distribucija Slackware arhivirana relativno na korenski imenik /. Vrhnji imenik za teTeX je torej

/usr/lib/teTeX

Za vsako arhivsko datoteko .tgz v distribuciji prepišite to arhivsko datoteko v imenik /usr/lib/teTeX in ponovite naslednje ukaze:

Za te korake morate biti prijavljeni kot root in v korenskem imeniku /. Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv tb-xfig.tgz, seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva, ki ga želite odpakirati.

# cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
# tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar  # v, da bomo videli, kaj se dogaja!
# rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz

Večina paketov za Slackware, ki sem jih videl, vključuje tudi namestitveni skript, ki ga po odpakiranju samodejno izvede namestitveni program te distribucije. Po odpakiranju datotek poglejte v imenik /install. Če je na voljo skript z imenom doinst.sh, ga poženite kot root, tako da napišete:

# sh < /install/doinst.sh

Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno dearhivirajo. Sprostite se! Privoščite si odmor, osvežite se s kavo ali drugo osvežilno pijačo. Za namestitev teTeXa morate narediti le še nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

Debian GNU/Linux, V. 1.3

Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnično trivialna. "Sftpjajte" najnovejšo stabilno različico teTeXovih arhivskih datotek iz strežnika za FTP ftp.debian.org. Distribucijo teTeXa boste našli v imeniku pub/debian/bo/binary-i386/tex.

Vzemite naslednje datoteke z anonimnim FTP (ne pozabite nastaviti binarnega načina prenosa datotek z ukazom binary):

Ko so datoteke varno prenesene na disk, postanite root in jih namestite z uporabo pripomočka dpkg(1):

# dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
# dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
# dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
# dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
# dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb

Namestitev bo trajala kar nekaj časa, saj imajo debianski arhivi skripte, ki preverjajo nameščenost starega TeXa, gradijo formatne datoteke .fmt za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti in gledajo druge nastavitvene podrobnosti. A ko bodo končali, boste imeli delujočo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le še poučiti o podrobnostih vašega lokalnega sistema; glej razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

RedHat V. 4.2

Najbrž lahko namestite le želene dele teTeXa iz RedHatove distribucije, a skladno s filozofijo drugih razdelkov bomo privzeli, da boste prej ali slej potrebovali vse zmožnosti teTeXa in bi torej morali namestiti popolno distribucijo.

Namestitev teTeXa iz paketov RPM pod RedHat Linuxom 4.2 poteka tako, da se s ftp prijavite na metalab.unc.edu ali bližnje zrcalo in greste s cd v imenik pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/.

Nastavite binarni način prenosa datotek in prenesite naslednje datoteke:

Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje izvirno kodo LaTeXa, če ga želite namestiti sami. Če mislite v prihodnosti nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti tudi to datoteko.

Preprosto in v danem vrstnem redu namestite zgornje datoteke z uporabo ukaza rpm -i in pojdite na razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

3.3 Ghostscript V. 5.03

Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate postscriptne dokumente tudi na nepostscriptnih napravah. Ghostscript se zelo hitro razvija in v vsako novo različico so vgrajene pomembne spremembe. Torej se izplača potruditi in namestiti različico ghostscripta, dostopno z njegove domače spletne strani http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.

Med pisanjem teh vrstic je trenutna različica 5.03. Arhiv ghostscripta za Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:

Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav izdelovalnik rastrskih slik. Prevaja postscriptno kodo v več znanih rastrskih oblik, na primer v tiste, ki jih razume vaš tiskalnik ali zaslon, če sta opremljena s postscriptom ali pa ne. V praksi ghostscript dovoljuje uporabo pisav type 1 in mešanje besedila in grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafičnem zaslonu, ki ga pozna ghostscript.

Kakovost pisave, ki jo dobite poleg programa, se je v zadnjih nekaj različicah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za komercialne pisave. Za znake poskrbijo znakovne knjižnice ghostscripta -- ne teTeX --, saj zna ghostscript brati znakovne zahteve, ki jih naredi dvips(1). Vendar so datoteke z velikostmi posameznih pisav za knjižnico pisav ghostscripta (imajo podaljšek .afm) že vključene v distribucijo teTeXa.

Za podatke o uporabi ghostscripta glej datoteko use.txt v distribuciji ghostscripta in sestavek Printing-HOWTO, nastal v okviru Dokumentacijskega projekta za Linux. V internetu je dostopen tudi priročnik za ghostscript. Glej razdelek ,,Viri nadaljnjih informacij``.

Ali pa namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja ghostscript (glej razdelek ,,APSFILTER``).

Zadnje, a pomembno navodilo: Priporočam, da sami prevedete ghostscript za vaš sistem, če je le mogoče. S kombiniranjem različnih inačic ghostscripta in knjižnice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Različica ghostscripta, ki je vključena v serijo AP distribucije Slackware, je 2.6.2 in vanjo ni vgrajena podpora oknom X. Morda boste imeli težave, preden boste zanjo našli ustrezno različico knjižnice svgalib. Menda je v paketu XAP za Slackware (in najbrž tudi v drugih distribucijah) na voljo različica ghostscripta s podporo X11, a je še nisem preizkusil. Prevajanje ghostscripta za vaš sistem je precej enostavnejše, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri prevajanju vključite podporo tiskalnikom, ki so v zapakiranem paketu ostali prezrti, na primer Epson Stylusu 800; opomba prevajalca.)

Pomembno se je tudi zavedati, da sta na voljo dve izdaji in distribuciji ghostscripta: komercialna Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki caplja nekaj let za Aladdin Ghostscriptom. Kriva je Ghostscriptova edinstvena licenčna pogodba. Glej Printing HOWTO za več informacij o tem.

Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vključena v majhen arhiv, ki vsebuje le datoteko .diff. Ghostscript 3.33 za X ima vključeno tudi podporo obliki JPEG, torej naj bi vključili tudi izvirno kodo knjižnice za JPEG. Ustrezne arhive najdete na vseh distribucijskih mestih programja GNU, kot je na primer ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.

3.4 APSFILTER

Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo življenje. APSFILTER je že eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER deluje s katerimkoli tiskalniškim strežnikom, združljivim z BSD (kar pomeni, da imate program lpd(8) in datoteko /etc/printcap; glej spodaj), in ponuja transparentno tiskalniško podporo datotekam ASCII, DVI in postscriptnim datotekam, pa tudi datotekam, stisnjenim s programoma gzip(1), compress(1) in drugimi.

Ko enkrat uspešno namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko v postscriptni obliki na katerikoli tiskalnik, ki ga imate, z ukazom

$ lpr file.ps

Če želite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja, lahko napišete

$ lpr -Praw file.asc

Osupljivo.

APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, če upoštevamo, da deluje z veliko ločenimi elementi vašega sistema. Namestitev splošne distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate v sistemu trenutni prevajalnik gcc(1), saj APSFILTER zgradi nekaj svojih filtrov šele med namestitvijo. No, nekatere distribucije Linuxa ponujajo že zgrajene različice, zato najprej preverite svojo natančno distribucijo.

V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen ghostscript in lpd(8). Najnovejši APSFILTER leži v Linuxovih arhivih na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.

Uporabniki operacijskega sistema FreeBSD preberite poglavje o tiskalniških filtrih na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.

3.5 FreeBSD

Andrej Brodnik, < Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si>, pravi takole:

Vsem, ki uporabljate FreeBSD in teTeX v njem, samo toliko v pojasnilo, da vse splošne omembe o teTeXu in njegovi rabi za Linux veljajo tudi za FreeBSD. Le namestitev je preprostejša. Če boste prevajali teTeX v vašem stroju, potrebujete le datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/teTeX.tar, za ghostscriptno datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/ghostscript5.tar in za APSFILTER datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/apsfilter.tar.

Vse datoteke razstavite s programom tar in nato na vsakem od tako ustvarjenih področij poženite program make. Vse drugo se bo zgodilo ,,samo od sebe``.

Če želite, lahko uporabite tudi že prevedeni ,,paket`` (package).

Razumljivo, enako preprosto lahko namestite tudi kateregakoli od drugih 1000+ programov, ki so na voljo prek interneta (skupaj s skoraj vsemi programi, ki tečejo v operacijskem sistemu Linux).

3.6 Tiskalniški strežnik `lpd(8)`

Na voljo je na kupe različic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujoč tiskalniški strežnik (angl. printer daemon) ni mačji kašelj. Če uporabljate teTeX v osebnem sistemu, lahko preprosto prepišete izhod na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalniške naprave (cp output /dev/lp1), a to ni preveč zaželeno, ker s tem izgubite filtracijske sposobnosti tiskalniškega strežnika. Če tiskate po omrežju, je delujoči tiskalniški strežnik nujnost.

Osnovni program za tiskalniško upravljanje v BSD sistemih Unix je lpd(8). Ko natisnete datoteko z lpr(1), pravzaprav pošljete datoteko v tiskalniško čakalno vrsto. lpd(8) natisne datoteke v istem vrstnem redu, kot le-te prihajajo. Drugi tiskalniški pripomočki vključujejo lpq(1), ki prikaže vsebino tiskalniške čakalne vrste, in lprm(1), ki odstrani datoteke iz tiskalniške vrste.

Tiskalniški strežnik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer transparentno filtriranje izhoda različnih programov (z uporabo filtrirnih programov kakor zgoraj opisani APSFILTER), sprejema tiskalniška opravila iz drugih strojev v omrežju, pošilja tiskalniška opravila različnim tiskalnikom, če imate priključenega več kot enega, in zadržuje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.

Podrobnosti o usposobitvi tiskalniškega strežnika boste našli v sestavku Printing-HOWTO. Veliko distribucij Linuxa ima že nastavljene zbirke podatkov za lpd(8). Preverite najprej te, saj vam bo to prihranilo precej dela. Navadno se arhivirajo, precej čudno, z imenom lpr, zato najprej poiščite ta program. Zbirka za tiskalniški strežnik je dostopna tudi v arhivih Linuxa na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing.

Uporabniki FreeBSD si preberite priročnik o tiskanju na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html.