5. Uporaba teTeXa

Vsaj teoretično ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za uporabo. teTeX je zelo velik programski paket. Kot pri vsem kompleksnem programju se boste tudi tu želeli učiti teTeXa počasi, da vas ne bo prestrašila njegova kompleksnost.

Hkrati želite, da programje dela kaj koristnega. Namesto da bi gledali, kako se v TeXu postavi besedilo

``Hello, World!''

Naslednji razdelek ,,Tiskanje dokumentacije`` je pravzaprav učbenik uporabe teTeXa. Obravnava tiskanje dokumentacije, vključene v teTeX (ki je seveda v formatih LaTeX in .dvi). Razdelek ,,Ukazi TeXa in LaTeXa`` je bolj ,,zbirka kuharskih receptov`` kakor učbenik. Govori o pravilnem stavljenju spisov v LaTeXu in pokriva nekaj ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v pogostejših razredih spisov.

Razdelek ,,LaTeXovi razširitveni paketi in drugi viri`` vam pove, kako uporabljati veliko paketov za LaTeX, ki so že na voljo, da boste prilagodili spise svojim specifikacijam.

5.1 Tiskanje dokumentacije

Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot root, sicer metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje pisave. Program texconfig vsebuje izbiro, ki naredi znakovne imenike pisljive vsemu svetu, a če delate na večuporabniškem sistemu, tega ne boste želeli iz varnostnih razlogov.

V vsakem primeru se bo metafont glasno pritožil, če nimate ustreznih dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel narediti novih imenikov. Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel kup znakov dolžine nič. To ni problem. Odjavite se, se prijavite kot root in ponovite sporno operacijo.

Še dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave škode. To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko particijo, če zablodi kazalec. Kaj, niste prebrali teTeXovega priročnika? Seveda ga niste. Še vedno je v distribuciji v obliki izvirne kode in čaka, da ga kdo natisne.

Brez nadaljnjega odlašanja boste torej želeli prebrati teTeXov priročnik. Najdete ga v imeniku /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex. Ime izvirne datoteke za LaTeX je TETEXDOC.tex. (Podaljšek .tex uporabljamo pri datotekah za TeX in za LaTeX. Nekateri urejevalniki, kot emacs(1), ločijo obe obliki.) Na voljo je tudi distribucijska datoteka TETEXDOC.dvi, morda jo boste shranili na varno mesto -- npr. v drug imenik -- če boste pozneje hoteli preizkusiti vaše gonilnike za .dvi. Ko imate varno spravljeno, napišite

$ latex TETEXDOC.tex

LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:

LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the  
cross-references right.

V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat. Torej ponovite ukaz. Druga opozorila lahko varno prezrete. Obveščajo vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v dokumentaciji, preširoke za odmerjeni prostor. (Če ste res raziskovalni, poglejte v katerega od TeXovih virov za razlago ukazov \hbox in \vbox.)

teTeX bo iz datoteke TETEXDOC.tex naredil več datotek. Nas trenutno zanima TETEXDOC.dvi. To je od naprave neodvisen izhod, ki ga lahko pošljete na zaslon ali tiskalniku. Če uporabljate teTeX v sistemu X Window, si lahko ogledate spis s programom xdvi(1).

Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II. Napisali boste naslednji ukaz:

$ dvilj2 TETEXDOC.dvi

Ta bo izpisal datoteko TETEXDOC.dvi pretvoril v izhodno datoteko PCL, z nastavljivimi pisavami vred, ki bodo poslane vašemu LaserJetu. To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, temveč lastnost gonilnika dvilj2(1). Drugi gonilniki .dvi poskrbijo za naprave, ki jih pač podpirajo. dvilj2(1) bo izpolnil znakovne zahteve, ki jih vsebuje izvirni spis za LaTeX, z najbližjimi ekvivalenti, dostopnimi v sistemu. V primeru navadnega tekstovnega spisa, kot je TETEXDOC.tex, to ni težko. Vsi znaki, ki jih potrebuje TETEXDOC.tex, se bodo zgenerirali z metafontom, ki ga samodejno požene dvilj2(1), in naredili znake, ki jih še nimate. (Če ste prvič pognali dvilj2(1), mora program narediti vse znake, kar lahko na zares počasnih strojih traja tudi do nekaj dni.) Več izbir je, ki nadzorujejo izdelavo pisav z dvilj2(1); orisane so v priročniku. Na tej točki naj vam ne bi bilo treba neposredno upravljati metafonta. Če morate to početi, je šlo med vašo namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki .dvi bodo neposredno poklicali metafont ob pomoči knjižnice za iskanje poti kpathsea -- kar je sicer zunaj dometa tega spisa. Ni vam treba več popravljati metafonta, vse izvirne kode znakov za znakovno knjižnico Computer Modern so zajete v distribucijo.

Datoteko TETEXDOC.lj lahko natisnete z ukazom

$ lpr TETEXDOC.lj

Morda boste morali namestiti tiskalniški filter, ki razume PCL. Podrobnosti izveste v Printing-HOWTO.

Vodnik teTeX Guide na devetih straneh ponuja uporabno znanje za nadaljnjo nastavitev vašega sistema. Nekaj sem omenil, večine pa tale dokument ne pokriva.

Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam nepostscriptni barvni črnilni tiskalnik HP Deskjet 400 nameščen na vzporedni vmesnik računalnika Chanel3. Vendar to, da nimate postscriptnega tiskalnika, ni ovira za tiskanje besedila in grafike v vaših dokumentih. Glej razdelek ,,Ghostscript`` o namestitvi ghostscripta, če ta še ni nameščen v vaš sistem.

5.2 Ukazi TeXa in LaTeXa

Struktura spisov

Priprava angleških (za slovenske glejte še razdelek ,,Dodatek: LaTeX in slovenščina``) spisov za stavljenje s TeXom je preprosta. Preverite, ali imate med posameznimi odstavki navadne tekstovne datoteke prazne vrstice, in poženite program TeX z ukazom

$ tex ime_vaše_datoteke

Rezultat bo datoteka s podaljškom .dvi. Besedilo je stavljeno v pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim razmikom, s poravnanim levim in desnim robom. Če dobivate sporočila o napakah zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, predenj postavite ,,ubežni znak``: poševnico nazaj: ,,\``, in še enkrat poženite TeX na vaši datoteki. Izhodno datoteko .dvi lahko natisnete s prevajalnikom po vaši želji (glej zgoraj).

Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in končnih narekovajev. Emacsov posebni način za TeX naredi to samodejno.

"To so narekovaji ASCII."
``To so  `TeXovi' narekovaji.''
,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``

Za spreminjanje privzete oblike strani v TeXu glej kak vodnik, na primer zgoraj omenjeni spis A Gentle Introduction to TeX.

Sestavki, pripravljeni za LaTeX, zadoščajo nekaj posebnim pravilom, a pri zahtevnejših spisih lahko LaTeX zelo olajša formatiranje besedila.

V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup language), ki poskuša ločiti izhodni slog od logične strukture spisa. Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo treba določiti 36 pik razmika nad naslovom, potem sam naslov v krepkih črkah velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in številke v kazalu in 24 pik prostora za naslovom. Nasprotje tega je LaTeXov ukaz \section{}, ki to delo opravi namesto vas. Če želite v celotnem spisu spremeniti slog izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza \section{} namesto besedila v vašem spisu. To vam lahko prihrani ure vnovičnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate strani.

Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: začetna določila ali vzglavje (preamble), besedilo telesa dokumenta (body text) in končna določila (postamble). Ti izrazi so del standardnega žargona in jih uporabljajo vsi TeXperti.

Začetna določila določajo najmanj vrsto dokumenta, ki ga želimo izdelati -- t. i. razred dokumenta (document class) -- in stavek, ki označuje začetek telesa spisa. Na primer:

\documentclass{article}
\begin{document}

Končna določila so navadno zelo preprosta. Razen v posebnih primerih obsegajo le stavek:

\end{document}

Opazili boste, da tvorita stavka \begin{document} in \end{document} par. V LaTeXu se to imenuje ,,okolje`` (environment). Vse besedilo se mora pojaviti v okolju in veliko ukazov deluje le na okolje, v katerem jih uporabite. Okolje document je edini primer okolja, ki nam ga LaTeX vsiljuje. To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno potrebno v vsakem sestavku. (Izjema od tega pravila je razred spisov letter, namenjen pisanju pisem, v katerem morate tudi nujno določiti \begin{letter} in \end{letter}. Glej razdelek ,,Pisma``.) Vendar se številne oblikovne zahteve določijo kot okolje. Ta okolja so opisana v naslednjih razdelkih.

Razrede spisov lahko kličete tudi z argumenti. Namesto privzetega tipa besedila s črkami osnovne velikosti 10 pik kakor v prejšnjem zgledu lahko določite osnovno velikost 12 pik:

\documentclass[12pt]{article}

Dokumentni razred article bo poskrbel za potrebne popravke.

Nekaj dokumentnih razredov se na splošno veliko uporablja. Opisani so spodaj. Razred report, namenjen pisanju poročil, je podoben razredu article, le da naredi posebno naslovno stran in začne vsak nov razdelek na novi strani. Razred letter vključuje posebne definicije za naslove, pozdrave in zaključke, nekaj od teh je tudi opisanih spodaj.

Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splošno znano kot ,,paket`` (package), lahko vključite z ukazom \usepackage{}.

\usepackage{fancyhdr}

Zgornji ukaz bo vključil LaTeXov slog v datoteki fancyhdr.sty iz enega od imenikov, ki jih določi TEXINPUTS, ki ste jih vi in teTeX določili med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:

\documentclass{article}
\usepackage{fancyhdr}
\begin{document}

Deklaracije \usepackage{} morajo biti navedene pred stavkom \begin{document}; to se pravi, v začetnih določilih.

fancyhdr.sty razširja ukaz \pagestyle{} tako, da lahko sami ustvarite obliko glave in noge strani, ki je navadno določena z enim od standardnih stilov strani:

\pagestyle{plain}       % privzeti slog strani -- številke strani, centrirane na dnu strani 
\pagestyle{empty}       % ni glave in ne noge
\pagestyle{headings}    % na vrhu strani izpiše številko razdelka in strani
\pagestyle{myheadings}  % izpiše poljubno informacijo v glavi strani 
% Vse na desni strani odstotka je komentar.

Ukaz \pagestyle{} začne veljati šele z naslednjo stranjo. Glavo in nogo trenutne strani spremenite z ukazom

\thispagestyle{stil_strani}

Znaki in znakovni slogi

Znakovni slogi so delno odvisni od pisav, določenih v dokumentu. Vendar naj bi bila krepki (bold) in ležeči slog (italic) poudarjanja mogoča za vsako pisavo v sistemu. Tudi posčrtavanje lahko uporabljate, čeprav je formatiranje tega posebno težavno. Glej razdelek ,,Razširitveni paketi LaTeXa in drugi viri`` spodaj.

Besedilo lahko poudarite na več načinov. Najbolj prenosljiv je način z ukazom \em (v TeXu, v LaTeXu je to ukaz \emph{}; opomba prevajalca). Vse besedilo v dosegu se postavi v ležeči položaj. Na primer:

Ta beseda bo {\em poudarjena}.

Če imate ležeče besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko določite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je \/; se pravi poševnica nazaj in poševnica.

Ta zgled {\em se bo\/} izpisal pravilno.
Ta zgled se {\em ne} bo izpisal pravilno.

Malo manj prenosni ukazi, a še vedno uporabni v primerih, ko nastopajo sami, so poudarki z ukazi \it, \bf in \tt, ki določijo obliko znakov v dosegu za ležečo in krepko obliko ter obliko pisalnega stroja.

{\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmiki},
{\it to besedilo bo kurzivno} in  
{\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.

Ukaz \dots izpiše tri pike, ki se ne razbijejo na koncu vrstice ...

Najnovejša različica LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vključuje ukaze, ki računajo tudi z gnezdenjem slogovnih ukazov.

To {\it ni {\bf krepko-kurzivni slog!}}

teTeX stavi besedilo v ležečem načinu, dokler ne pride do ukaza \bf. Takrat preklopi v krepki način.

Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS tri parametre za vsako tipografijo: obliko (shape), vrsto (series) in družino (family). Vse pisave ne vključujejo vseh teh slogov. LaTeX bo izpisal opozorilo, če mora nadomestiti pisavo z drugo, obstoječo.

Določite lahko naslednje oblike pisav:

\textup{tekst}     % pokončna oblika (privzeto)
\textit{tekst}     % ležeče
\textsl{tekst}     % nagnjeno
\textsc{tekst}     % majhne velike črke (preskusite, no)

Dve vrsti, ki ju ima večina pisav, sta:

\textmd{tekst}     % srednja vrsta (privzeto)
\textbf{tekst}     % krepka vrsta

Na voljo so tri splošne družine tipografij:

\textrm{text}    % pokončne (privzeta)
\textsf{text}    % brez serifov
\texttt{text}    % pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)

Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate učinke:

\texttt{\textit{Ta zgled bo verjetno zahteval zamenjavo pisave,
saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja.}}

Privzeta družina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava. Druge družine znakov so navadno vrste postscript type 1. Glej razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov`` za podrobnosti, kako jih nastaviti.

Veliko različnih naglasnih znamenj in posebnih znakov je na voljo, ki jih lahko uporabite. Tule jih je le nekaj. (Poskusite jih natisniti na svojem tiskalniku.)

\v{s}   \'{o}  \`{e}  \^{o}  \"{u}  \={o}  \c{c}
?`  !`    \copyright    \pounds    \dag

Končno so tu še znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot ubežni znaki ali metaznaki. Omenili smo že znak za dolar. Popoln seznam metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s poševnico nazaj, če jih želimo videti dobesedno, je:

# $ % & _ { }

Dostopne so tudi različne abecede, na primer grška abeceda in cirilica. LaTeX ponuja precej možnosti za stavljenje neangleških besedil, ki so obdelane v katerem od tu naštetih referenc. Za zgled stavljenja slovenskih besedil glej razdelek ,,Dodatek: LaTeX in slovenščina``.

Robovi in presledki med vrsticami

Spreminjati robove TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto opravilo. Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za katerega poskušate nastaviti rob. Tudi položaj ukaza za spreminjanje roba je pomemben.

Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu sta na voljo ukaza \evensidemargin in \oddsidemargin. Delujeta na leve robe sodih oziroma lihih strani. Na primer

\evensidemargin=1in \oddsidemargin=1in

Spodaj je nabor makroukazov za spreminjanje robov, ki sem jih napisal. Ti imajo drugačen učinek kakor ukaza, omenjena zgoraj. Ker uporabljajo ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spoštovali robove kateregakoli

okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v vaš dokument in tako spremenite odmike robov od tam naprej.

%%  margins.sty -- v. 0.1   by Robert Kiesling 
%%  Copies of this code may be freely distributed in verbatim form. 
%% 
%%  Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are 
%%  in inches: 
%%  \leftmargin{1}   %% sets the document's left margin in 1 inch. 
%%  \leftindent{1}   %% sets the following paragraphs' indent in 
%%                     1 inch. 
%%  \rightindent{1}  %% sets the following paragraphs' right margins 
%%                   %% in 1 inch. 
%%  \llength{3}      %% sets the following lines' lengths to 3 inches. 
%% 
\message{Margins macros...} 
\def\lmargin#1{\hoffset = #1 in} 
\def\lindent#1{\leftskip = #1 in} 
\def\rindent#1{\rightskip = #1 in} 
\def\llength#1{\hsize = #1 in} 
%% 
%% (End of margins macros.}

Postavite to kodo v datoteko margins.sty v svojem krajevnem imeniku $TEXINPUTS. Ukazi so opisani v komentiranem delu datoteke. V dokument jih vstavite z ukazom

\usepackage{margins}

Če smo že pri tem: če ne želite desne poravnave besedila, ki je privzeta, napišite ukaz

\raggedright

Tudi določanje razmika med vrsticami je kar zapleteno.

Razdaljo med vrsticami besedila meri količina baselineskip. Podana je kot absolutna količina. Na primer

\baselineskip=24pt

\setlength{\baselineskip}{24pt}

Razlika med obema oblikama je v tem, da bo \setlength{} spoštoval vsa pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.

Problem pri uporabi \baselineskip je ta, da prizadene tudi razdalje med naslovi razdelkov, opombah po črto in podobnimi. Skrbeti morate, da bo razmik med vrsticami pravilen za vrsto besedila, ki ga formatirate. Na voljo pa so paketi makroukazov za LaTeX, kot je setspace.sty, ki vam pomagajo v teh primerih. Glej razdelek ,,LaTeXovi razširitveni paketi in drugi viri``.

Razredi spisov

LaTeX ponuja razrede spisov, ki omogočajo standardiziran format spisov. Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov, opomb pod črto in ob robu in druge prvine besedila. Splošno uporabljane dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.

Članki in poročila

Kot smo že omenili, sta si razred article za pisanje člankov in razred report za pisanje poročil precej podobna. Poglavitna razlika je v tem, da razred za poročila kot privzeto naredi naslovno stran in začne vsak razdelek (\section) na novi strani. Na splošno pa sta si ta dva razreda podobna.

Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opišete v začetnih določilih na primer takole:

\title{Paritvene navade kaktusov}
\author{John Q. Public}
\abstract{Opis tega, kako navadni puščavski kaktusi iščejo primerne
vodne luknje, da lahko izvajajo svoj paritveni obred.}

Ukaz

\maketitle

Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vključujejo

\section
\subsection
\subsubsection

Ti ukazi bodo naredili standardne oštevilčene razdelke, ki se uporabljajo v strokovnih spisih. Za neoštevilčene razdelke uporabite:

\section*
\subsection*
\subsubsection* 

LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari. Citirano besedilo lahko vključite v okolje quotation:

\begin{quotation}
Zares, lahko se reče, da sem srečen:
če naredim napako, jo ljudje zagotovo opazijo.
\end{quotation}

Za krajše citate lahko uporabite okolje quote.

Za urejanje poezije uporabite okolje verse:

\begin{verse}
Prvi sneg pada z neba \\
in se tali \\
na vročih kostanjih.
\end{verse}

Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne poševnice nazaj. Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju kakor v kateremkoli drugem.

Seznami so v več vrstah. Za naštevalni seznam lahko uporabite okolje itemize:

\begin{itemize}
\item To je prva postavka na seznamu.
\item Druga točka našega seznama...
\item ...
... in tako naprej.
\end{itemize}

Oštevilčen seznam naredite z okoljem enumerate:

\begin{enumerate}
\item Prvi korak nečesa.
\item Drugi korak.
\item \dots
\end{enumerate}

Opisne sezname podaste v okolju description:

\begin{description}
\item{Pečica} Umazana, potrebuje nov pekač.
\item{Hladilnik}  Umazan. Žal mi je.
\item{Odtod in korito} Popackan, prisoten vodni kamen.
\end{description} 

Pisma

Razred letter poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko uporabljamo za pisanje (ameriških) poslovnih pisem.

Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) letter vzame en argument, naslov prejemnika pisma. Ukaz address, ki se mora pojaviti v začetnih določilih, definira naslov pošiljatelja. Podpis, kot ga napišete po koncu pisma, navedete z ukazom signature.

LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma je lahko videti takole.

\documentclass[12pt]{letter}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\signature{Janez Priimkovič}
\address{Stekleni polž 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999}
\begin{document}
\begin{letter}{Opekarstvo in aranžerstvo, d.o.o.\\Opekarska 13\\1000 Ljubljana}
\opening{Spoštovani!}
 
Glede ene vaših opek, ki sem jo našel na tepihu v moji dnevni sobi,
obkroženo z drobci razbitega okna ...
 
(Preostanek pisma.) 
 
\closing{S spoštovanjem,} 
 
\end{letter} 
\end{document} 

Opazili ste, da so v naslovu dvojne poševnice nazaj, ki določijo, kje naj se vrstica prekine.

5.3 Razširitveni paketi za LaTeX in drugi viri

Omenili smo že, da podčrtavanje kot oblika besedila povzroča posebne težave (med katerimi je največja estetska: ne podčrtavajte, sploh!; opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima težav s podčrtavanjem besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matematičnih izrazov. V LaTeXu lahko podčrtate besede z ukazom:

\underline{podčrtano besedilo}

Problem nastane, ker se podčrtavanje ne prekine med vrsticami in je, v nekaterih primerih, lahko videti neenakomerno. Na voljo je paket makroukazov za LaTeX, imenovan ulem.sty, ki naredi podčrtavanje za privzeti način poudarjanja besedila in je eden izmed veliko paketov za LaTeX, ki so dostopni prek interneta.

Paket ulem.sty uporabite z ukazom v začetnih deklaracijah:

\usepackage{ulem}

Obstaja katalog The LaTeX Catalogue vseh dostopnih paketov z enovrstičnimi opisi in poti na CTAN. Za URL najnovejše izdaje tega kataloga poglejte v razdelek ,,Viri nadaljnjih informacij``.

Paketi, ki so dostopni za LaTeX, obsegajo:

ifthen

Vključite pogojne stavke v svoje dokumente.

initials

Definira pisavo za lepšo kapitalizacijo prvega stavka.

sanskrit

Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.

recipe

Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte.

refman

Različni slogi za poročila in članke.

Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da združite pot gostiteljevega URL in najvišjo pot arhiva CTAN, po katerem želite brskati. Na primer, najvišji imenik CTAN mesta ftp.tex.ac.uk je ctan/tex-archive. Polni URL imenika s paketom refman bo torej:

ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/ +
macros/latex/contrib/supported/refman =
 
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/

Nekateri paketi imajo več datotek, v takih primerih je dana le pot do njihovega imenika.

Če imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN, naštetih v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN``.

Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki FILES.byname, ležeči v najvišjem imeniku arhiva. Po arhivu lahko iščete tudi ključno besedo s ftp(1) ukazom

quote site index <ključna beseda>