Zelo mogoče je, da ste XFree86 dobili kot del distribucije Linuxa. Potem programske opreme ni treba ločeno prenašati. Dobite lahko tudi binarne pakete RPM za vaš računalnik. Takrat lahko te pakete namestite z uporabo ukaza rpm (1). V obeh primerih lahko preostali del tega poglavja izpustite.
Binarno distribucijo XFree86 najdete v več strežnikih FTP. V strežniku XFree86 so tu. Glede na vrsto procesorja (axp=alpha, ix86=Intel 80x86) in različico gnujevske knjižnice C boste izbrali med imeniki Linux-axp-glibc21, Linux-ix86-glibc20 ali Linux-ix86-glibc21.
Preden storite karkoli drugega, prenesite in poženite lupinski skript `Xinstall.sh'. Njegov izpis vam bo povedal, kaj še potrebujete, preden lahko nadaljujete nameščanje. Celotna navodila za nameščanje binarne distribucije XFree86 so na http://www.xfree86.org/4.1.0/Install2.html.
V imeniku z binarno distribucijo so opombe za trenutno različico v datoteki RELNOTES. Za podrobnosti o namestitvi si preberite tudi to.
Za namestitev XFree86 morate le prenesti zgornje datoteke, ustvariti imenik /usr/X11R6 (kot root) in datoteke iz imenika /usr/X11R6 razširiti z ukazom:
gzip -dc Xbin.tgz | tar xfB - |
Zapomnite si, da so te datoteke tar zapakirane glede na imenik /usr/X11R6, zato je pomembno, da jih razširite tam.
Preverite, ali je imenik /usr/X11R6/bin v vaši poti. To storite tako, da (glede na to, katero lupino uporabljate vi in vaši uporabniki) spremenite datoteko /etc/profile ali /etc/csh.login. Po drugi strani lahko imenik preprosto dodate tudi svoji osebni poti, tako da glede na lupino, ki jo uporabljate, spremenite vsebino datoteke .bashrc ali .cshrc.
Preveriti morate tudi, ali ukaz ld.so (dinamični povezovalnik) lahko najde imenik /usr/X11R6/lib. Da bi to storili, v datoteko /etc/ld.so.conf dodajte tole vrstico:
/usr/X11R6/lib |
in kot root poženite ukaz /sbin/ldconfig.