Strojne zahteve

Najnovejši seznam podprtih kartic in vrst naborov čipov najdete na , strani stanja za različico 4.1.0.

Dokumentacija, ki ste jo dobili z grafično kartico, bi morala navajati tudi, kateri nabor čipov kartica uporablja. Če kupujete novo grafično kartico ali nov računalnik, prodajalca prosite, naj se pozanima o izdelovalcu, modelu in naboru čipov grafične kartice. Zaradi tega bo prodajalec v vašem imenu morda moral poklicati tehnično podporo; na splošno se prodajalci glede tega ne pritožujejo. Veliko prodajalcev strojne opreme bo izjavilo, da je kartica ``standardna kartica SVGA'', ki ``bi morala'' delovati v vašem računalniku. Prodajalcu pojasnite, da vaša programska oprema (omenite Linux in XFree86!) ne podpira vseh grafičnih naborov čipov in da potrebujete podrobne podatke.

Nabor čipov grafične kartice lahko ugotovite tudi tako, da poženete program SuperProbe, ki je del paketa XFree86. Ta program je podrobneje obdelan spodaj.

Podprte grafične kartice bodo delovale z vsemi vrstami vodil, tudi ISA, VLB in PCI.

Ena od težav, s katerimi se spopadajo razvijalci XFree86, je, da nekateri izdelovalci grafičnih kartic uporabljajo nestandardne mehanizme za zaznavanje frekvence ure, ki kartico poganja. Nekateri izdelovalci bodisi ne objavijo specifikacij, ki opisujejo programiranje kartice, ali pa od razvijalcev zahtevajo, da morajo podpisati pogodbo o neizdajanju informacij, da si le-te lahko pridobijo. S tem svobodo razširjanja programske opreme XFree86 očitno omejijo, s tem pa se razvojna skupina XFree86 ne strinja. Zaradi tega so razvijalci vrsto let imeli težave z določenimi karticami, ki jih je izdelovalo podjetje Diamond, od različice XFree86 3.1 naprej pa je Diamond začel sodelovati z razvojno skupino, da bi za te kratice objavili proste gonilnike.

Priporočeni računalnik za XFree86 v Linuxu je 486 ali novejši z vsaj 8 megabajti delovnega pomnilnika in grafično kartico z naborom čipov, ki je naveden na strani, omenjeni zgoraj. Za optimalno delovanje priporočamo uporabo pospeševalnika, kot je kartica z naborom čipov S3. Preden se spustite v nakup drage strojne opreme, se ob pomoči dokumentacije paketa XFree86 prepričajte, ali je določena kartica podprta.

Kot opomba: osebni računalnik z Linuxom Matta Welsha (izvirnega avtorja tega dokumenta) je bil 486DX-66 z 20 megabajti delovnega pomnilnika, z grafično kartico z naborom čipov S3-864 na vodilu VLB in 2 megabajtoma DRAM. Meritve za X je izvajal tako na tem računalniku kot na delovnih postajah Sun Sparc IPX. Sistem Linux je bil približno sedemkrat hitrejši od Sparc IPX (za radovedne, XFree86 3.1 v Linuxu s to grafično kartico teče s približno 171.000 meritvenimi točkami, Sparc IPX pa s 24.000). Na splošno XFree86 v sistemu z Linuxom s pospešeno kartico SVGA deluje veliko bolje kakor v komercialnih delovnih postajah s sistemom UNIX (ki navadno uporabljajo enostavnejše grafične predpomnilnike).

Vaš računalnik bo potreboval najmanj 4 megabajte delovnega pomnilnika in 16 megabajtov navideznega pomnilnika (na primer 8 megabajtov fizičnega in 8 megabajtov izmenjalnega pomnilnika). Zapomnite si, čim več fizičnega pomnilnika imate, tem manj bo sistem uporabljal izmenjalni prostor na disku, če bo zmanjkovalo pomnilnika. Ker je uporaba izmenjalnega prostora dokaj počasna (v primerjavi s pomnilnikom so diski zelo počasni), je za udobno rabo XFree86 treba imeti vsaj 8 megabajtov delovnega (fizičnega) pomnilnika. Še bolje 16. Sistem s 4 megabajti pomnilnika bo tekel veliko (do desetkrat) počasneje kakor tak z 8 megabajti pomnilnika ali več.