Preskoči na vsebino | Preskoči na navigacijo

Osebna orodja

Navigation

Nahajate se tu: Domov / Linux

Kaj je Linux

Avtor zopeadmin Zadnja sprememba 29.12.2008 03:44

Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upošteva določila POSIX ter se nasploh obnaša kot Unix, in ni Unix, saj je bil od začetka napisan na novo in ne vsebuje niti ene same programske vrstice iz sistema AT&T Unix. Linux je popolnoma prosta izvedba določil POSIX z razširitvami System V in BSD, dosegljiva v izvorni in prevedeni obliki. Linux je avtorsko delo Linusa B. Torvaldsa in drugih sodelavcev, ter se lahko prosto razširja pod pogoji, navedenimi v GNU Public License (GPL). Izvod GPL je vsebovan z izvorno kodo za Linux; sicer pa je dostopna na http://www.gnu.org/licenses/old-licenses/gpl-2.0.html.

Linux ni v javni lasti, niti ni "program na pokušino" (shareware). Linux spada med prosto programje (angleško "freeware"). Kopije prostega programa lahko delite naokoli, vendar pod pogojem, da priložite tudi izvorno kodo, oziroma da je izvorna koda tudi dosegljiva. Če ste prosti program dodelali ali spreminjali in ga distribuirate naprej, ste zakonsko obvezani, da tudi dodelave in spremembe napravite dostopne pod enakimi pogoji. Podrobnosti so opisane v GNU General Public License.

Linux je v izdaji 2.0 še vedno prost, in bo tudi ostal. Zaradi narave zaščite licence GNU, kateri predmet je Linux, bi bilo nelegalno, če bi se to spremenilo. Bodite pozorni: izraz "free" se nanaša na svobodo, ne na ceno, in povsem legalno je zahtevati denarno nadomestilo za distribuiranje Linuxa, vse dokler zraven prilagate tudi izvorno kodo. (Zgoraj zapisano je poenostavitev, za natančno pravno razlago pogojev glejte GNU General Public License).

Linux teče na računalnikih s procesorji Intel 386, 486, ali Pentium, z vodili ISA, EISA, PCI ali VLB. MCA (Micro Channel družbe IBM) v izdaji jedra 2.0.x še ni dobro podprt, preizkusna izvedba podpore pa je vključena v razvojno izvorno kodo jedra izdaje 2.1.x. Če vas zanima, si podrobnosti oglejte na http://glycerine.itsmm.uni.edu/mca/.

V delu je priredba za več računalnikov s procesorju Motorola 680x0 (trenutno teče na nekaj Amigah, Atarijih in računalnikih VME), ki že deluje precej dobro. Zahteva procesor 68020 z enoto MMU, ali procesorje 68030, 68040 ali 68060, in zahteva tudi numerični koprocesor FPU. Omrežne funkcije ter okolje X že delujejo. Oglejte si news:comp.os.linux.m68k.

Linux teče dobro na procesorju DEC Alpha, in trenutno podpira "Jensen", "NoName", "Cabriolet", "Universal Desktop Box" (bolj znan kot Multia), in več drugih naborov čipov. Za dodatne informacije glejte http://www.azstarnet.com/~axplinux/FAQ.html.

Linux dobro deluje tudi na procesorju Sun SPARC; večina modelov sun4c in sun4m zdaj že podpira Linux, podpora za sun4 in sun4u pa je v izdelavi. Red Hat Linux je v času pisanja tega spisa edina distribucija Linuxa, na voljo za za Sun SPARC; za podrobnosti glejte http://www.redhat.com/support/docs/rhl-sparc/.

Priredba za arhitekturo Power PC, vključujoč računalnike PowerMac (NuBus in PCI), Motorola, IBM in Be je v intenzivnem razvoju. Oglejte si http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/ in http://www.linuxppc.org/.

Priredbe za druge arhitekture, vključno MIPS in ARM, so v različnih fazah razvoja. Rezultatov morda ni za pričakovati takoj; če pa vas delo zanima in ste željni in sposobni prispevati k njemu, boste verjetno hitro našli stik z drugimi sodelavci.

Linuxa že dolgo ne moremo več šteti za preizkusno verzijo, saj je prva izdaja (1.0) izšla že 14. marca 1994. Seveda so v sistemu še vedno napake, in s časom se pojavljajo tudi nove, in so seveda tudi popravljene. Ker delo na Linuxu sledi "modelu odprtega razvoja", vse nove izvedenke javno izidejo, ne glede na to, če so "produkcijske kakovosti" ali ne. Vendar pa je bila v pomoč ljudem pri odločitvi, katere izvedenke so stabilne in katere ne, vpeljana naslednja shema: izdaje 1.x.y, kjer je x sodo število, so stabilne, namenjene zgolj odpravljanju napak. Tako so bile od izdaje 1.2.2 do 1.2.3 odpravljene samo nekatere napake, ni pa bilo dodanih nobenih novih lastnosti. Izdaje 1.x.y, kjer je x liho število, pa so razvojne izvedenke, kjer se od ene izdaje do druge odpravljajo napake in dodajajo nove funkcionalnosti. Take izdaje so lahko nestabilne in so namenjene razvijalcem. Vsake toliko časa, ko se jedro stabilizira, se razvoj na novem stabilnem jedru zamrzne, nadaljuje pa se delo na razvojni izvedbi jedra.

Trenutni stabilni izdaji sta dve in sicer 2.4.37 in 2.6.28 (zadnja številka se bo spremenila s odpravo napak in dodajanjem gonilnikov), razvoj pa se nadaljuje na eksperimentalnem jedru 2.5.x, ki se bo najverjetneje nadaljeval v 2.7.x. Če se vam zdi 2.4.x še vedno preveč "v delu", boste morda zaenkrat raje izbrali izdajo 2.0.x, ki so se izkazale za precej stabilne. Bodite pozorni: pri nadgradnji jedra izdaje 1.2 na 2.0 boste morali nadgraditi tudi nekaj programov; da bi te programe lahko uporabljali, boste morda hoteli preiti tudi na novo izdajo jedra operacijskega sistema. Izvorni kodi za jedro Linuxa je priložena tudi datoteka Documentation/Changes, ki natančneje razloži spremebe.

Večina izdaj Linuxa, razvojnih ali stabilnih, je precej stabilnih. Če nimate posebnih ambicij, da bi vedno sledili zadnji izdaji, in če izdaja, ki jo imate, dela, kar želite, lahko mirno ostanete tudi pri njej. Znan je primer računalnika, na katerem je tekla izdaja 0.97p1 (izdana poleti 1992) neprekinjeno 136 dni brez napak (tekla bi še dlje, če ne bi bagerist po nesreči pretrgal omrežnega kabla). Še drugi so objavili neprekinjeno delovanje tudi prek enega leta. Zadnje poročilo navaja računalnik, na katerem še vedno teče izdaja 0.99p15s, zdaj že prek 600 dni.

Zavedati se moramo, da je razvoj Linuxa odprt in distribuiran, medtem ko je razvoj večine ostalega programja zaprt in centraliziran. To pomeni, da je trenutna razvojna verzija vedno javno dostopna (z zamikom tedna ali dveh) in jo lahko kdorkoli uporablja. Rezultat tega je, da izdaja, ki prinaša novo funkcionalnost, skoraj vedno vsebuje tudi napake, po drugi strani pa to pomeni tudi izjemno hiter razvoj, tako da so napake najdene in odpravljene zelo hitro, dostikrat v nekaj urah, saj se z njimi ukvarja veliko ljudi.

Zaprt, centraliziran razvoj nasprotno pomeni, da se s projektom ukvarja posameznik ali skupina, in programje javno izdajo potem, ko mislijo, da dobro deluje. To navadno vodi v dolge intervale med izdajami, dolgo čakanje na popravke napak, in počasnejši razvoj. Končna javna izdaja takega programja je včasih res bolj kakovostna, vendar pa je hitrost razvoja v splošnem mnogo nižja.

Akcije dokumenta

Vabilo

Vabimo vas k sodelovanju pri ustvarjanju spletne strani društva Lugos.

Vsak prijavljen uporabnik lahko doda novico ali pa dogodek.

Prijavite se


Ali ste pozabili geslo?
Lugos drugje

Lugos je prisoten tudi drugje v medmrežju:.

« Marec 2024 »
Marec
PoToSrČePeSoNe
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031