Kiblix IT festival 2007

• revija Uporabna informatika je edina slovenska strokovna revija za področje informatike, ki občasno objavlja tudi izvirne prispevke tujih avtorjev v angleščini. Redno izhaja štirikrat letno, v zadnjih letih pa so izšle poleg teh še izredne številke. Kot strokovna revija seznanja strokovno javnost in uporabnike s tekočimi dosežki informatike po svetu in v Sloveniji. Posebna vrednost revije so predstavitve domačih projektov in dosežkov v člankih domačih avtorjev. Poleg tega revija seznanja strokovno in splošno javnost o pomembnih evropskih dogodkih in dokumentih, ki usmerjajo to področje v Evropski zvezi in ki bodo neizogibno vplivali tudi na nas. Uporabna informatika je prva v Sloveniji objavila slovenski prevod Bangemannovega poročila. V njej je izšla tudi evropska ministrska deklaracija in posebna številka je bila posvecena prevedeni Beli knjigi o informacijski družbi v Evropi.

• Monitor je mesečnik namenjen vsem, ki iščejo informacije iz sveta računalništva. Širok izbor tem je namenjen tako profesionalnim uporabnikom računalnikov kot tudi bralcem, ki jim je računalnik le postransko orodje.

• Svet elektronike je revija za sodobno elektroniko.

Glasba: DJ Borka (Codeep)
Vizualije: VJ Ozo (CodeEp)

Razvoj digitalnih tehnologij in medijev je vplival na nov(e) način(e) kulturne produkcije in distribucije, s tem pa prinesel tudi nove omejitve in potrebe po fleksibilnejši pravni zaščiti avtorskih pravic. Nanje se je odzvala ideja Creative Commons, ki je kmalu prerasla v globalno gibanje. Ustvarjalcem ponuja vnaprej pripravljene pravne licence, s katerimi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del. S tem omogočajo svobodnejše kroženje del med uporabniki, kar pa še ne pomeni, da se avtor svojim pravicam odreka. Pomeni samo, da ponuja določen del pravic vsem in le pod določenimi pogoji.

V predavanju se bomo sprehodili skozi osnove varovanja naših aplikacij in omrežij, od prepoznavanja nevarnosti, ocenitev in zmanjšanje tveganj pri načrtovanju sodobnih spletnih aplikacij v internetu in nasvetov pri sami izvedbi načrta.

Sascha Meinrath velja za "pionirja Interneta" in "drznega vizionarja", ki je zelo znan strokovnjak na področju javnih brezžičnih in širokopasovnih omrežij. Vodilni časopisni viri, vključujoč The Economist, The New York Times, The Nation in National Public Radio, velikokrat citirajo Saschino delo pri poročanju o vsebinah povezanih z brezžičnimi omrežji. Sascha je znanstveno raziskovalni direktor pri New America Foundation's Wireless Future Program. Ob tem je tudi koordinator Open Source Wireless Coalition, globalnega partnerstva odprto kodnih brezžičnih integratorjev, raziskovalcev in podjetij, ki se posvečajo razvoju odprto kodnih, nizkocenovnih brezžičnih tehnologij. Je redni sodelavec MuniWireless.com, vodilnega vira za mestne brezžične novice in informacije ter redni sodelavec Government Technology's Digital Communities, portala in izčrpnega vira informacij za javni sektor.
Pravtako je sodeloval s Free Press, the Cooperative Association for Internet Data Analysis (CAIDA), the Acorn Active Media Foundation, the Ethos Group, in the CUWiN Foundation.
Diplomiral je na Yale University iz psihologije, magistriral pa na University of Illinois at Urbana-Champaign pravtako iz psihologije. Je štipendist na University of Illinois na Inštitutu za raziskave komunikacij (Institute for Communications Research), kjer zaključuje doktorat na temo jačanja skupnosti ter vplivov in interakcij udeleženih medijev, brezžičnih komunikacij in novonastalih tehnologij.

Uradna spletna stran OLPC projekta: www.laptop.org

Zvedeli boste vse o GIMP-u in se naučili, kaj vse zmore, kakšne so njegove omejitve ter se naučili, kako odrpraviti najznačilnejše težave.
Predstavili bomo tudi novosti prihajajoče verzije, spoznali pa boste tudi kje najti vse informacije, kot so npr. vadnice, navodila, slovenske verzije...
Branko je trenutno zaposljen kot sistemski inženir v Vzajemni d.v.z. Z njim bo prišel Sebastjan Penko, s katerim sta vodila zadnjo delavnico v MMCju (v Pivki). Tako da bosta po končanem predavanju na voljo tudi za kakšno vprašanje.

http://www.pivka.org/modules/wiwimod/index.php?page=VIDEO+VADNICE

Linux se je v zadnjih letih prelevil iz operacijskega sistema za serverje v mnogo več. Odprta koda in močna skupnost izkušenih razvijalcev je omogočila razvoj nekaterih programov in paradigm, ki omogočajo, da se Linux uporablja za profesionalno delo z zvokom in glasbo.

Na predavanju bo predstavljen:
• JACK [1], ki omogoča prenašanje zvoka visoke kvalitete med posameznimi programi (in zvočno kartico),
• zbirka vtičnikov (pluginov) z efekti LADSPA [2] in
• ardour2 [3], trenutno najmočnejše odprtokodno orodje za snemanje na trdi disk.

Poleg samega snemanja z zvočne kartice in iz programov, ki podpirajo JACK, ardour2 omogoča tudi urejanje, rezanje in procesiranje posnetega materiala ter pripravo končnega posnetka z izvozom v zvočno datoteko(WAV) primerno za zapis na CD.

[1] JACK (JACK Audio Connection Kit), http://jackaudio.org/
[2] LADSPA, http://www.ladspa.org/
[3] ardour2, http://www.ardour.org/

Amarok je projekt, ki se razvija v okviru namizja KDE kot še en od grafičnih Linux predvajalnikov zvočnega zapisa MP3,OGG,WAV... Poleg klasičnega predvajalnika je Amarok tudi inteligentni program za upravljanje z glasbenimi zbirkami.

Brezžično omrežje v Ljubljani
Konec 1990-tih let se je začel pohod računalniških monopolistov na namizja osebnih računalnikov. Vse alternative so bile brutalno zatrte, Monopolist pa je osvajal področje za področjem - s ciljem vzpostavitve popolnega tehnološkega totalitarizma, v katerem bi lahko Korporacija zavladala svetu. Nekaj zanesenjakov pa še ni izgubilo upanja. Pričeli so raziskovati, razpravljali so in programirali in v Sistemu se je pojavila motnja. Če je Sistem na motnjo nekaj časa gledal kot na folkloro, nekaj, kar je pač vredno dopustiti zaradi videza demokratičnosti, pa je motnja kmalu prerasla v gibanje, za katerega se zdi, da ga ne more nič več zaustaviti. Vodila gibanja so odprtost, svoboda in brezplačnost. In zanesenjaki so s svojimi izdelki pričeli osvajati svet ter krhati monopol Korporacije.